Liofilizacija, ali sušenje z zamrzovanjem, je pravzaprav prefinjen znanstveni postopek, ki bi ga lahko opisali kot umetnost spreminjanja živil v prah brez njihove vednosti. Gre za postopek, kjer hrano najprej šokirajo z mrazom do te mere, da se njene molekule začnejo spraševati, ali so slučajno pristale na Arktiki. Ko je hrana povsem zamrznjena in v stanju, kjer bi si želela toplo odejo in skodelico čaja, ji nato z manipulacijo tlaka odvzamejo vodo. Ta voda potem sublimira naravnost iz trdnega v plinasto stanje, ne da bi hrana sploh imela čas karkoli reči.
Na koncu liofilizacije dobimo izdelek, ki je videti, kot da je pravkar preživel nuklearno zimo – lahkoten, hrustljav in užiten, čeprav brez kapljice vode in popolnoma hrustljav. Sliši se precej drastično, a brez skrbi, liofilizirana hrana se počuti čisto dobro, le da je malo žejna. Ko jo namočimo nazaj v vodi, se ponosno napihne, kot da se nič ni zgodilo, in spet postane užitna, kot bi nevidna roka narave pritisnila na gumb “vrni nazaj v prvotno obliko”. To je nekako tako, kot da bi hrano teleportirali skozi čas in prostor, da bi jo na koncu povsem osušeno lahko ponovno uživali kot svežo.
